Daljša biografija

LETO 2003: Ustanovitev ansambla v avgustu 2003. Pobudnika sta bila Boštjan Gorše – Bine in Vili Marinšek. Takratno petčlansko zasedbo smo sestavljali: Vili Marinšek (harmonika), Boštjan Gorše (kitara), Matej Kobal (bas kitara in bariton), Maja Matičič (vokal) in Boštjan Pirjevec  (vokal). Prvi nastop smo imeli na koncertu v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

LETO 2004: Naš prvi večji nastop se je zgodil v marcu, ko smo s pesmijo Hvala za ljubezen nastopili na prireditvi Prijatelji ostanimo prijatelji v športni dvorani v Postojni. Prireditev se je kasneje predvajala tudi na nacionalni televiziji. Nastali so prvi studijski posnetki v studiu Černe v Domžalah za skladbe Hvala za ljubezen, Biser Slovenije, Sprehod po jamskih poteh in Razigrano srce.

LETO 2005: Na idilično zasneženih Gulakih smo posneli prva videospota za skladbi Sprehod po jamskih poteh in Razigrano srce. Po zelo uspešni poletni sezoni sta jeseni zasedbo zapustila basist Matej Kobal in kitarist Boštjan Gorše.

LETO 2006: Na kitari se nam je pridružil Uroš Lipanje. Zasedba je postala štiričlanska, saj se je igranja bas kitare priučila pevka Maja. V tem letu so se začeli nastopi v tujini in sicer pri zamejcih v Italiji.

LETO 2007: Pevka Maja in harmonikar Vili sta ime ansambla Erazem prvič ponesla čez veliko lužo poleti leta 2007. Koncertrirala sta pri naših rojakih v ZDA in Kanadi, ki so bili nad glasbo ansambla Erazem tako navdušeni, da so povabili celotno zasedbo ansambla na veliko turnejo v letu 2009. Za martinovo smo prvič nastopil v Nemčiji, točneje v Munchnu. Nastajale so tudi nove skladbe, tokrat v studiju pri Avseniku v Begunjah. Pri priredbah in produkciji skladb nam je v veliki meri pomagal Robert Smolnikar.

LETO 2008: Prvič smo se podali na festivalski oder. Izbrali smo Števerjanskega. Pri pripravah nam je kot mentor precej pomagal Robert Smolnikar, ki nam je aranžiral tekmovalno pesem Ta trenutek in poskrbel za doživeto interpretacijo. Nastopili smo s skladbama V naši kantini (iz zakladnice) in Ta trenutek. Vse kar smo si želeli, je bila uvrstitev v finale festivala. Že sama uvrstitev v finale nam je zato prinesla neizmerno radost. Kljub naši siceršnji festivalski neizkušenosti pa smo v finalu festivala prejeli kar dve nagradi in sicer nagrado za najboljšega debitanta, skladba Ta trenutek pa je prejela nagrado za najboljše besedilo, ki je nastalo pod peresom Fanike Požek. Odličij smo se res izjemno veselili. Na festivalu v Števerjanu je bilo nepozabno! Saj veste prvega ne pozabiš nikoli.

V nedeljo, 16. novembra, pa smo v Pivki organizirali svoj prvi koncert, ki smo ga posvetili 5. obletnici delovanja ansambla. V goste smo povabili naše glasbene prijatelje ansamble Javor, Akordi, Trio MOS, Tik tak ter tamburaško skupino Danica. Program je bil zelo pester, saj se je vsak član posebej občinstvu predstavil na precej hudomušen način. Zapeli smo ob spremljavi ansambla Javor, skupaj z Akordi, vrhunec pa je prireditev dosegla, ko smo zapeli dalmatinsko Velo luko ob spremljavi tamburic. Nabito polna dvorana, navdušena publika in vrsta pohval po koncertu so nam dali veliko novega elana za nadaljnje ustvarjanje.

LETO 2009: V idiličnem pomladnem objemu okolice Predjamskega gradu in starega mlina v njegovi neposredni bližini smo z ekipo TV Golica posneli videospot za pesem Ta trenutek. Odpravili smo se tudi k morju, kjer smo na gričevju nad Sečoveljskimi solinami posneli zadnje kadre preden nas je ujel dež. Tako je besedilo druge kitice »in morda nekje na morju zdaj buči vihar…« v popolnosti doseglo svoj učinek.

Tudi v tem letu smo se podali na Števerjanski festival s skladbama Pojdem v Benečijo iz zakladnice in lastno Kar v dobrem pasa, ostane (Vili Marinšek in Matjaž Vrh). Pri priredbah nam je pomagal Miha Lesjak. In tudi tokrat smo se res odlično odrezali, saj smo bili ocenjeni kot najboljši ansambel v kategoriji trio sestavov. Praznovanje se je nadaljevalo še pozno v noč, kot je to značilno za števerjanski festival. Udeležili pa smo se tudi Festivala za veliko nagrado Dolenjske v Šentjerneju in dosegli 3. mesto po oceni strokovne komisije ter Festivala za veliko nagrado Savinjske doline v Mariji Reki, kjer smo dosegli odlično 2. mesto po mnenju strokovne komisije.

Poleti smo v samozaložbi izdali svoj prvi album z naslovom »Iz trenutkov tke se sreča« in se takoj zatem (konec avgusta in začetek septembra) odpravili na veliko turnejo po Severni Ameriki. Našega kitarista Uroša, ki se gostovanja v Ameriki ni mogel udeležiti zaradi družinskih obveznosti, je na gostovanju nadomeščal Miha Lesjak – Kiki. Nastopali smo v ZDA in sicer v Detroitu, Milwaukeeju in Clevelandu, pa tudi v Kanadi – v Torontu, Kitchenerju in St. Catherini. Na vseh koncertih in prireditvah so nas sprejeli z odprtimi rokami in z velikim navdušenjem. Z doživetim izvajanjem slovenskih pesmi smo izzvali tudi nekaj solzic v očeh naših zdomcev. Zaradi dolgih razdalij med posameznimi odri smo veliko časa prebili in prespali kar v kombiju ter doživeli nemalo dogodivščin, kot na primer gumidefekt brez rezervne gume na nedeljsko jutro in vožnjo v enosmerno ulico. Vsega skupaj smo prevozili več kot pet tisoč kilometrov. Kljub natrpanemu urniku smo si utrgali nekaj časa za oddih na Virginijski plaži, za ogled Niagarskih slapov in za obisk Polka Hall of fame, kjer smo spoznali zgodovino polke v ZDA. Njihovemu arhivu albumov smo dodali tudi svoj prvenec.

Leto je bilo preveč aktivno za našega kitarista Uroša, ki se je konec tega leta odločil, da se bo bolj posvetil svoji družini in nas po štirih letih res uspešnega sodelovanja zapustil. Nadomestil ga je Jože Krnc, prekaljeni glasbenik, ki je pred tem sodeloval že v mnogih prepoznavnih zasedbah.

LETO 2010: V Šempasu smo organizirali uspešen promocijski koncert ob izdaji našega prvega albuma »Iz trenutkov tke se sreča«. Z nami so nastopili tudi Oktet Podvelb z dalmatinskimi skladbami ter tamburaši iz skupine Danica, za humor in povezovanje pa je skrbel Janez Cankar, hišnik iz oddaje TV Dober dan.

Nastopili smo v aprilski Podoknici nedeljskega dnevnika v Vrtovinu, domačem kraju našega pevca Boštjana. Kljub deževnem dnevu je bilo vzdušje enkratno, Podokničar kot vedno hudomušen, številno občinstvo pa dobro razpoloženo, za kar smo poskrbeli Erazmi. Zlasti je navdušila naša nova skladba Gremo v dolino Vipavsko. S to pesmijo smo tudi prvič nastopili v zelo gledani televizijski oddaji Na zdravje.

Udeležili smo se festivala Števerjan in Ptujskega festivala ter se uspešno prebili v finale obeh festivalov.

Z ekipo Golica TV smo na več prekrasnih lokacijah rodovitne Vipavske doline posneli videospot za naš hit Gremo v dolino Vipavsko. Vozili smo se v rdečem kabrioletu, ki nam ga je posodil naš prijatelj Silvo. On nas je tudi pogostil v njegovi gostilni Sivi Čaven, kjer smo kar med snemanjem spremljali znamenito nogometno tekmo Slovenija proti ZDA na SP v nogometu 2010 v JAR-u, kjer so naši dobršen del tekme vodili in zaključili z izenačenjem. Na koncu pa smo zafeštali v kleti Vidmar, kjer so nam organizirali tudi degustacijo njihovih res vrhunskih vin. Na snemanje nas vežejo prečudoviti spomini, nastal pa je tudi krasen videospot, iz katerega veje prava primorska energija in naš moto: ALE GRJMOOOO!!!

LETO 2011: Leto smo začeli z novo močjo, mladim kitaristom Mihom Kokaljem, sinom vrhunskega kitarista Milana Kokalja, sicer člana ansambla Franca Miheliča. Našemu tempu namreč tudi prejšnji kitarist zaradi preobilice dela z novoustanovljenim podjetjem ni bil kos in je ansambel zapustil. Takoj na začetku leta smo se prvič podali v Miheličev studio in posneli skladbo Luč za mojim oknom (glasba Vili Marinšek, besedilo Fanika Požek) ter se prijavili na festival Slovenska polka in valček. Na naše neizmerno veselje smo se v res velikem naboru skladb (okrog 70 pesmi je bilo v konkurenci) uvrstili v finale tega festivala, to je med 12 najboljših. Tistega pomladnega večera, ko nas je poklical Andrej Hofer in nam sporočil to veselo novico, ne bomo nikoli pozabili. Za priprave na finale festivala nam je ostalo samo mesec dni časa, istočasno pa so v studiu Tadeja Miheliča nastajali že novi posnetki skoraj pozabljenih viž legendarnega primorskega avtorja Ottavia Brajka, ki smo jih nameravali v jeseni obuditi na samostojni plošči.

Poleti smo se ponovno udeležili števerjanskega festivala tokrat s skladbama Marija Čakolona in Ponosna Slovenka (glasba Vili Marinšek, besedilo Darinka Kovač), prejeli pokal za najlepšo melodijo in se uvrstili na mednarodni festival Alpen Grand Prix na Južnem tirolskem. Veselje je bilo nepopisno in že smo začeli trenirati nemščino, kajti pogoj za nastop na tem festivalu je pesem v nemškem jeziku. Pesem Ponosna Slovenka smo transformirali v skladbo Adam und Eva (glasba Vili Marinšek, besedilo Niko Pajank), ki je v prvi polovici valček, potem pa se prelevi v zelo energično polko ob spremljavi baritona. Zato smo na festival povabili tudi našega zelo dobrega prijatelja Blaža Žgavca, basista in baritonista iz ansambla Javor. Prišel je 14. oktober in napotili smo se na Južno tirolsko, kjer smo v težki konkurenci ansamblov iz vse Evrope dosegli odlično 4. mesto in se zraven tudi zelo dobro imeli.

V okviru festivala Kulturni utrip poletja smo v Postojni skupaj s sopranistko Vido Matičič, ki solopetje študira v Amsterdamu, organizirali zelo odmeven koncert z naslovom Smo pevci in godci. Podoben koncert smo organizirali tudi decembra v Kulturnem domu v Cerknici, le da je bil bolj v božično novoletnem slogu.

Ves čas smo poleg festivalov, nabito polne sezone koncertov, veselic in ostalih nastopov, pri Kokaljevih v Moravčah pripravljali nove preobleke nepozabnih Brajkovih pesmi in jih  v Miheličevem studiu pridno snemali. Album z naslovom »Najlepše melodije Ottavia Brajka« je izšel v soboto, 22. oktobra 2011, na velikem koncertu v nabito polni dvorani Skala v Pivki. Skupaj z nami so nastopili naši prijatelji ansambli Franca Miheliča, Stanka Petriča, Javor, Akordi, Beneški fantje, Ivan Hudnik, Zoran Lupinc, harmonikarski orkester Vilija Marinška in sopranistka Vida Matičič, za humor in za povezovanje pa je skrbel Podokničar. Žal se zaradi šibkega zdravja koncerta ni mogel udeležiti sam Ottavio Brajko. Zaigrali in zapeli smo skupaj z Akordi in sopranistko Vido, Boštjan se je za pesem Marija Čakolona v dvorano pripeljal z »bičikleto«, pravi spektakel pa je bil dvoboj harmonik, ki sta ga izvedla Franc Mihelič in naš Vili. Za zaključek smo vsi nastopajoči skupaj zapeli najbolj znano Brajkovo »V naši kantini«. Polna dvorana, krasna publika in pohvale po koncertu so nam potrdile, da smo na pravi poti in da dobro delamo, kar nam je dalo veliko moči za nadaljnje ustvarjanje. Gospoda Brajka smo kasneje obiskali na njegovem domu, mu izročili našo ploščo in se mu zahvalili, da nam je dal to čast, da smo lahko na novo preoblekli njegove nepozabne primorske viže.

V jeseni smo posneli tudi dva videospota in sicer za Brajkovi pesmi Tvoja ljubezen in V naši kantini. Za prvo smo izbrali lepe kotičke naše prekrasne obale, zapeljali pa smo se tudi z barko po Piranskem zalivu, da smo pričarali romantično ljubezen dekleta do ribiča, ki se vsak večer poda med temne valove. Za drugi videospot pa smo se odpravili v vinsko klet Lisjak. Tudi tu ni manjkalo degustacije vrhunskih vin iz številnih sodov. Rezultat pa je seveda krasen videospot, kjer fantje na koncu podležejo rujni kapljici.

LETO 2012: Leto smo začeli v oddaji Na zdravje, kjer smo takoj po polnoči skupaj z Ottaviom Brajkom zaigrali pesem Primorci smo veseli ljudje. Istočasno pa smo na glavnem trgu domače Postojne poskrbeli za nepozaben žur ob vstopu v novo leto.

S pesmijo Orglice smo se prijavili na natečaj oddaje Na zdravje za Pesem poletja, se uvrstili v finale in v krasnem ambientu Alaye v Portorožu v novi havajski preobleki dosegli zavidljivo 2. mesto po izboru gledalcev. Uspeha in pokala smo bili res izjemno veseli. Še enkrat hvala vsem Vrtovincem, ki so nas s pršutom prišli podpret v Portorož, in vsem, ki ste za nas glasovali.

V nedeljo, 17. junija, smo Ottaviu Brajku skupaj s člani Kulturnega društva harmonikarjev Izola ob njegovem okroglem jubileju pripravili pravo zabavo presenečenja. Brajkove viže so odmevale po celi Izoli. Ta dan smo tudi prvič izvedli pesem z naslovom »Je barba Ottavio faca«, ki je posebej za to priložnost nastala pod peresom Jožeta Galiča. Skupaj z Ottavijem Brajkom, izolskimi harmonikarji, harmonikarsko skupino B-Es-As iz Vipave ter ostalimi prijatelji Ottavia Brajka smo preživeli res veselo in zabavno nedeljsko popoldne in večer.

Poleg Orglic se je v tem letu med našimi poslušalci zelo dobro prijela tudi pesem Njam, njam, ki smo jo predstavili v eni izmed jesenskih oddaj Na zdravje. Pospešeno smo snemali pesmi za nov avtorski album in jih veliko večino tudi posneli. Zaradi dvojnega veselega pričakovanja v ansamblu pa smo izdajo plošče preložili na prihodnje jubilejno leto.

LETO 2013: Jubilejno leto 2013 je bilo izjemno plodno na vseh področjih. Začeli smo ga z novim članom Klemnom Bogatajem. K ansamblu je prišel zgolj kot Majin substitut za čas nosečnosti in porodniškega dopusta, vendar smo se tako “zaštekali”, da je pri nas tudi ostal. Tako smo v ansambel dobili še bobnarja in “live” bobne.

V januarju smo gostovali v severni Franciji pri slovenskemu društvu Planika. Kljub hudemu sneženju smo se podali na pot s kombijem, ki nam ga je odstopil naš prijatelj Batič iz Ajdovščine. Dolga pot preko z debelo snežno odejo pokrite Evrope je bila začinjena tudi z obiskom servisa v Belgiji, ki se je na srečo končal le z menjavo varovalke in polomljenimi jeziki, kajti angleščine na servisu niso znali. Slovenci v Franciji so nas res toplo sprejeli in lepo pogostili. Dogodka ob praznovanju novega leta 2013 se je udeležilo veliko ljudi, ki jih snežni metež ni ustavil, čeprav za ta del Francije sneg sploh ni običajen in ga domačini zato niti niso vajeni. Med gosti pa niso bili samo Slovenci, ampak tudi veliko Francozov, ki jim je slovenska narodno zabavna glasba všeč. Kljub temu da nimajo slovenskih korenin, so se tudi oni veselo zavrteli v ritmih slovenskih polk in valčkov. Z nami je na harmoniko zaigralo tudi zelo mlado dekle, ki ne zna čisto nič povedati po slovensko, slovenske pesmi pa igra kot velika. Še ko je bil uradni ples zaključen, se je slovensko rajanje nadaljevalo ob šanku s petjem slovenskih ljudskih pesmi. Res smo se imeli čudovito med našimi rojaki v Franciji in jih bomo z veseljem še kdaj obiskali.

Zopet smo imeli priložnost sodelovati na natečaju oddaje Na zdravje RTV Slovenija. Za pesem razglednice Slovenije se je potegoval čudovit valček z naslovom Postojna, ti moja. Z njim smo se uvrstili v finale in s tem imeli čast nastopati v poslovilni oddaji Na zdravje v krasnem ambientu gledališča Studenec. Za skladbo smo posneli tudi videospot v srednjeveškem objemu Predjamskega gradu, po krasnih stezah parka Postojnske jame ter na osrednjem postojnskem trgu. Celo poletje 2013 je bilo res krasno razen 14. avgusta, ko smo ta spot snemali v dežju in pri 14 stopinjah. Na posnetku se tega na srečo ne opazi. Majine plave ustnice je profesionalno zakril make up maskerke TV Golica, tudi posledic na zdravju na srečo ni bilo.

Udeležili smo se dveh festivalov. S skladbo V oštariji smo nastopili na festivalu narečnih viž v Škofji Loki, za kar smo pripravili celovit odrski nastop. Maja je nastopila v vlogi natakarice s predpasnikom in pladnjem, polnim kozarcev, s katerim je med izvajanjem skladbe stregla ostale člane ansambla. Nastopili pa smo tudi na Ptujskem festivalu s skladbama Zaljubljena v ta kraj in Je barba Ottavio faca.

V izjemen ponos nam je tudi spomladi tega leta prejeto srebrno priznanje Občine Postojna za dosežke na področju narodno-zabavne glasbe, kulture in promocije občine. Za izkazano čast smo zelo hvaležni. To nam je dalo velik zagon za nadaljnje delo in ustvarjanje. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da smo se odločili svoj 10-letni jubilej praznovati v Postojni – rojstnem kraju ansambla Erazem.

Ob jubileju smo torej priredili veliki jubilejni koncert v športni dvorani srednješolskega centra v Postojni, ki smo ga pospremili z izdajo čisto svežega albuma z naslovom Orglice. Novinar Franci Černe je o koncertu zapisal: “Postojna je bila v nedeljo, 15. 9. 2013, zvečer dobesedno na nogah. Jubilejni koncert ansambla Erazem ob njegovi deseti obletnici delovanja je dokazal, da ansambel živi za kraj in kraj za ansambel. To je potrjevalo tudi srebrno priznanje občine Postojna, ki so ga dobili in tudi prisotnost župana na koncertu kljub zdravstvenim težavam. Na Napotnikovi sceni s Predjamskim gradom v ozadju se je zvrstila kopica odličnih ansamblov: Primorski fantje, ki praznujejo tudi že lep jubilej, Tik tak, Javor, Vikend pa Akordi, ženska pevska skupina Oda iz Moravč, Marjan Urbanija na orglicah, Fantje s Praprotna in za višek večera še Ottavio Brajko. Vse skupaj pa sta povezovala Boris Kopitar in s humorjem gasilec Sašo. Jubilant, ansambel Erazem, je skozi program večera predstavil skladbe z nove plošče Orglice, ki je izšla ta večer.” Dvorana je bila nabito polna, vzdušje pa res nepopisno lepo. Vrhunec večera je bila premierna izvedba Zlatega venčka Brajkovih v izvedbi Erazmov z gosti – tudi samim Ottaviom. Pika na i pa je bila jubilejna torta, ki so jo Fantje s Praprotna pospremili s pesmijo.

Tega leta pa se ni povečal le sestav ansambla, trije člani smo tega leta postali starši – Boštjan očka mali Pavlici, Maja in Vili pa mamica in oči malemu Maksu. Lahko torej rečemo, da nam je leto 2013 res bogato obrodilo.

LETO 2014: Po izjemno plodovitem jubilejnem letu smo si vzeli nekaj časa za počitek. Začetek leta 2014 je zaznamoval hud žledolom, ki je še posebej prizadel naše konce. Tako je tudi naše delo za nekaj časa zastalo. Vendar nismo dolgo lenarili, saj smo že spomladi 2014 v oddaji Slovenski pozdrav premierno predstavili čisto svež valček z naslovom Poletni večeri. Nismo čakali na poletje, saj smo se želeli pokloniti žal pokojni Majdi Rebernik, ki je napisala besedilo zanj. Uglasbitev je nastala pod peresom legendarnega Ottavia Brajka. Premierno predstavitev skladbe si lahko ogledate tudi na naši spletni strani (rubrika Video/Nastopi v oddajah).

Po pestri poletni sezoni smo v septembru zopet stopili pred kamere oddaje Slovenski pozdrav in se z nastopom v živo poklonili 50 letnici Slakove glasbe. Skupaj z ansambli Unikat, Biseri, Mladimi upi in ob spremljavi Poskočnih muzikantov smo zapeli venček Slakovih. V veliko čast nam je bilo, da smo lahko počastili 50 letnico Slakove glasbe in istočasno opevali tudi lepote naše Postojne, saj smo nastopili s čudovitim Slakovim valčkom Postojnska jama.

Kot eden pomembnejših nastopov v tem letu bi radi izpostavili koncert ob 20 letnici delovanja Radia 94 in oddaje Prijatelji ostanimo prijatelji, ki se je zgodil 12. oktobra 2014 v športni dvorani OŠ Postojna. Radio 94 in oddaja POP sta nam vsa leta našega delovanja v veliko medijsko podporo, za kar smo jima zelo hvaležni. V znak zahvale smo se odločili, da ob tem lepem jubileju tudi mi prispevamo svoj poklon, zato smo na koncertu premierno predstavili čisto novo razigrano polko Tika taka, ki je v celoti naša avtorska skladba (besedilo in melodijo je napisal Vili Marinšek) pa tudi posneli smo jo v studiju pod budnim ušesom našega Klemna Bogataja. V naslednjem letu upamo, da nam uspe posneti tudi video spot.

V božično novoletnem času smo se na pobudo, ki je prišla z več strani (Sašo Doles, Vida Matičič Malnaršič idr.), zaprli v Klemnov studio in posneli POLKA cover svetovne uspešnice All about that bass. Tako avdio in video posnetek sta nastala v enem samem dnevu. Posnetek smo objavili takoj po novem letu na youtube ter na naši spletni stran. Povzročil je pravo medijsko senzacijo v začetku prihajajočega leta.