Besedila – Najlepše melodije Ottavia Brajka

DOBER DAN, PRIJATELJI

Besedilo: Ivan Sivec
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Ko se prevesi beli kras
v zeleno mi deželico,
v vinogradu začujem glas,
ki koplje rdečo zemljico.

Spoštljivo dvignem spet roko,
pozdravim svoje vse ljudi.
Le tu živeti je lepo,
doma sem le med oljkami.

Pod brajdo našo posedim,
blag veter boža mi obraz.
V daljavi morje se blešči,
pozdravlja me galebov glas.

Preplul vsa širna sem morja,
a vleklo me je le domov.
Ta košček modrega neba
je moj najlepši rodni krov.

REFREN
Dober dan, prijatelji,
vračam se v svoj stari kraj.
Dober dan, domači vsi,
več ne grem nikdar nazaj.

V NAŠI KANTINI

Besedilo: Andrej Jelačin
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Ansambel Erazem

V naši kantini smo zmeri kontjenti,
pr sodih in brjentih nam je lipu.
Grla su suha ku naše štirne,
narave smo mirne, le žejni h’du.

Uroče je uroče, oštja, nas greje,
sonce se smeje, je zunej že dan.
Uroče je uroče, vinu n´s greje,
sonce se smeje, je skorej poldan.

V naši kantini smo zmeri kontjenti,
pr sodih in brjentih je zmir’m lipu.
Grla su mokra kur naše murje,
n′ damo si furje, n´ gramo d´mu.

REFREN
Tječe refoško jn malvazija,
tje alegrija je zmir’m d’ma.
U sodih su note jn melodije,
brez kompanije živj’t se ne da.

DROBNA PTIČKA

Besedilo: Duilijo Grižon
Glasba: Ottavio Brajko, Stojan Ražem
Aranžma: Milan Kokalj

Drobna ptička priletela je na moje okence,
Mi novico zažgolela, da moj fant oženjen je.

Žalostna mi ta novica bol je v dušo kanila,
orosila bleda lica in srce mi ranila.

Zdaj mi sreča je zbežala, draga moja ptičica.
Tudi mamca mi je djala, da ta fant je brez srca.

PRIMORSKI TAXI

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Nekoč pri vsaki hiši osliček rigal je.
»To je primorski taxi«, dejali so ljudje.
Prenašal je tovore po trdih kraških tleh,
je glas njegov odmeval po mestih in vaseh.

Zdaj so drugačni časi, kot so nekoč bili.
Kdo jezdil bi oslička, ko v fičku vsak sedi.
Prav kmalu boš oslička v muzeju srečal le,
v zabavo le turistom se bo oglašal še.

PUPA S KOPRA

Besedilo: Zvonko Pavšič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Je oče mene rj’ku: »Da se ne boš opj’ku,
ker tašne pazi se, iz Kopra pupa je.
Pokonci bo hodila jn se lipu nosila.
Pa delat n’č ne zna, saj z mjesta je doma.«

Sem se jst sam odloču, da se bom z njo poroču.
Nej meni mar za to, sej pupa moja bo.
Je žvelto pomlad p’ršla, sva midva rekla ja.
Jn mene mi ni žou, jest znam, sm n’rdu prou.

REFREN
Hojli hojla, sej pupa ni zvicjana.
Hojli hojla, pa hiša je št’mana.
Hojli hojla, je dobrega srca.
Hojli hojla, jn mene rada ma.

Hojli hojla, prou nč se gor ne nosi.
Hojli hojla, za delo sama prosi.
Hojli hojla, je dobrega srca.
Hojli hojla, jn mene me št’ma.

TVOJA LJUBEZEN

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Vsak večer na mali barki
jadraš daleč na morje.
Vsak večer skrbi me zate,
ali srečno vrneš se.

Kadar razbesni vihar se,
bliski padajo v nebo,
celo noč bedim pri oknu,
mi kot tebi je hudo.

REFREN
Tvoja ljubezen mi je svetilnik,
ki me privede srečno domov.
Kot svetla lučka tam na obali
tiho me vodi preko valov.

MARIJA ČAKOLONA

Besedilo: Ottavio Brajko
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Ansambel Erazem

Po vs’h šaurinsk’h hrib’h, po dugem no počres,
se z novo bičikleto s’m vozu se na ples.
Šaurinke so me gled’le ku tele v nov porton,
zatu ki na brgeš’h sem zg’bu en baton.

Marija Čakolona, s hudiča kur je bla,
je zbrala vašku raju in proti mene šla.
Oj, ti forešta duša, kaj te ni prou n’č sram?
Jmaš batego odprto u nedelje popoldan.

REFREN
Kaj vas briga batega, kaj vas briga baton,
enu jglu malo konca, da ne wjde dindon!
Jst sm Toni d´fešta, vsi mi prav’jo Tonin.
Nis’m duša forešta, s’m tapravi Šaurin.

NAVIHANA DEKLICA

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Že res, da sem navihana,
se rada vsem smehljam,
da pomežiknem sem in tja,
tako kot jaz le znam.

Že res, da rada grem na ples,
kjer muzika igra
in da zavriskam kakor fant,
veselo iz srca.

Že res, da v krilcu kratkem sem,
ponoči strah me ni
in da zagledal marsikdo
se v moje je oči.

Že res, da je vse tole res,
ne dam pa ujeti se.
Pod nosom se obriše vsak,
ki tistih misli je.

ZAKAJ TAKO TE LJUBIM

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Zakaj tako te ljubim, Primorska, moja ti?
Zakaj ob misli nate oko mi zažari?
Zakaj najlepše pesmi o tebi sem zapel?
Zakaj še skale sive ves srečen bi objel?

Zato tako te ljubim, ker tu sem se rodil,
po trdi kraški zemlji hoditi se učil.
S piščalko prve pesmi sem nežno ti igral.
Zapel kot mlad pastirček sem prvič ti v pozdrav.

Dokler srce bo bilo, jaz tebe ljubil bom,
oj, ti Primorska sončna, ti moj predragi dom.
Kar v srcu je ljubezni, sem v pesmi jo prelil,
da bi, dežela moja, jaz z njimi te slavil.

PRIMORCI SMO VESELI LJUDJE

Besedilo: Ivan Sivec
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Ko sonce se za morje skrije,
Primorci pridemo na plan.
Na pragu vsake male hiše
odvija se klepet glasan.

Z večerom pod roko odidem
ob morju na sprehod poznan.
A za ovinkom rad zavijem,
h kantini vabi me teran.

Nad morjem lunica se smeje
in zibljejo se jambori.
A mene moja pupa greje,
ko v plesu z mano se vrti.

A če oba sva hude žeje,
zares se bati treba ni.
Vsak ve, da plešem še hitreje,
ko da teran mi spet moči.

REFREN
Primorci smo veseli ljudje,
v prsih nam bije prešerno srce.
Z večerom se veselje začne,
do prve zore daleč je še.

SMO PEVCI IN GODCI

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Smo pevci in godci s primorskega doma,
kjer pesem odmeva, kjer morje nam šumlja.
Tam oljke cvetijo in rožmarin drhti
in veter sprehaja prek belih se čeri.

Med brajdami pesmi se čričku oglase,
a vince primorsko ogreje nam srce.
Povsod pa prijazni ljudje prebivajo
in soncu in morju v pozdrav prepevajo.

Smo pevci in godci s primorskega doma,
prinašamo pesmi, ki vro nam iz srca.

DOLINI VIPAVSKI

Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Vsa si lepa, vsa deviška,
ko pomlad te prebudi.
Ko nebroj cvetov te belih
kot nevesto okrasi.

Oglasi se pesem vedra,
dobri jo ljudje pojo,
v sončnih žarkih tja med brajde
nje glasovi plavajo.

Ko jesen zlati gozdove,
kakor dobra mati si.
Na trgatev vse povabiš,
kar veselih je ljudi.

Spet doni vesela pesem,
srečo, zdravje vsem želi.
Slavo poje ti, dolina,
in vse dobro ti želi.

REFREN
Dolina Vipavska, dolina prelepa,
biserov krasnih skrivaš nebroj.
Dolina Vipavska, srečna ostani,
v srcu te nosim vedno s seboj.

TEBI ZA ROJSTNI DAN

Besedilo: Ottavio Brajko
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj

Po enem letu spet danes mam rojstni dan.
Vsak mi že voščil je srečne vesele dni.
Fantje zapojte mi pesem za rojstni dan.
Svečke gasila bom, od sreče jokala bom.

REFREN
Tebi za rojstni dan pesmico pojemo,
naj ti še mnogo let b’lo bi lepo na svet.
Vse, kar si ti želiš, naj se izpolni ti,
sreča le spremlja te, to ti nekdo želi.