Besedila – Orglice
ORGLICE – Ansambel Erazem
Besedilo: Ivan Malavašič
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj
Vsak večer, ko mrak se spušča, orglice se oglase.
Izpod oljke na obali tiho prek valov zvene.
Spet igra naš stari ded bolj za zabavo, kratek čas,
da pričara davne sanje, ki budi jih nežni glas.
Vsak večer, ko mrak se spušča, spomnim se na tiste dni,
ko igral je pesmi nežne deklici izvoljeni.
V pesmi je prelil ljubezen do nezveste ljubice.
»Sam ostal je vse življenje,« tiho šepeta srce.
REFREN
Le zaigrajte orglice,
na deklico me spomnite,
ki sem ji jaz nekoč igral,
ki sem srce ji dal.
Le zaigrajte orglice,
da se spomini prebude
na mlade dni na srečni maj,
ki ga ne bo nazaj.
NJAM, NJAM – Ansambel Erazem
Besedilo: Jože Galič
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Že od nekdaj ljubim sladko,
torte, kekse, gozdni med
in četudi le na kratko
čokoladni sladoled.
Vse na tebi me spominja,
sladkih mojih teh pregreh.
In nenehno me prešinja
misel nanje v nočeh.
S tabo bi užil sladkosti,
razodeva mi obraz.
Preden konec bo mladosti,
prej ko pride grenki čas.
REFREN
Rad se malo posladkam, (njam-njam-njam-njam)
s tabo v dvoje pocrkljam, (njam-njam-njam-njam)
saj si slajša kakor med, (njam-njam-njam-njam)
ki mi daje ga najlepši cvet.
La, la, la, la, la, la, la,
la, la, la, la, la, la, la,
saj si slajša kakor med, (njam-njam-njam-njam)
bodi moj najlepši cvet.
POSTOJNA TI MOJA – Ansambel Erazem
Besedilo: Marjan Roblek
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Kjer bori zeleni v vetru šumijo,
med kamenjem kraškim si kakor lep cvet.
Ko z Nanosa gledam al’ Lovrenca k tebi,
zdiš se mi lepa in kraški ves svet.
Z vedrino naznanjaš morja ti bližino,
dolina Vipavska kot sestra ti je.
Na zemlji tej kraški veselo živimo.
Smo srečni, veseli vsi kraški ljudje.
REFREN
Postojna ti moja, kdo slišal ni zate,
za biser pod tabo, ki čuvaš ga ti,
za tvojga soseda, graščino Predjamsko,
kot orlovo gnezdo nad tabo bedi.
JE BARBA OTTAVIO FACA – Ansambel Erazem
Besedilo: Jože Galič
Glasba: Jože Galič
Aranžma: Ansambel Erazem
Tam kjer so baredi in mir še velja,
naš barba Ottavio je bil doma.
Od tam vsi pogledi k obali hite,
prek Izole naše na sinje morje.
Sedi pred kantino in vleče svoj meh.
Imamo se fino, razlega se smeh.
Naš barba Ottavio viže pozna,
ki v krajih so teh desetletja doma.
Zvečer še do morja s to polko gremo,
morda kaj ulova bo v mrežo prišlo.
Naš barba nasmehne navihano se:
“Prepozno je fantje, pobral sem vam vse!”
REFREN
Je barba Ottavio faca,
obale največji gospod.
Novinarska to sploh ni raca,
obrajtajo ga vsepovsod.
ZALJUBLJENA V TA KRAJ – Ansambel Erazem
Besedilo: Tatjana Rodošek
Glasba: Ottavio Brajko
Aranžma: Milan Kokalj
Ko sončni žarki prebude se v zarji
in dobro jutro vošči veter blag,
pozdrav pošilja luka beli barki,
ki vrača z mračne se poti v pristan.
Sprehajava po trgu se dehtečem,
kjer cvet za cvetom dan odpira se.
Ustaviva se ob drevesu sreče,
poveš mi, da še ljubiš me.
Srebrne žarke luna v krošnjo skrije,
zaljubljencem razkriva blag sijaj.
Šepet valov s poljubom se prelije,
od daleč sliši se le nežen glas.
Zaspane palme spet se umirijo.
Pomol v poletni noči vsak zaspi.
Le tu in tam si poje melodijo
nekdo, ki kakor midva še ne spi.
REFREN
Zaljubljena v ta kraj, kjer morje se igra.
V zavetju sivih skal sva našla najin raj.
Zaljubljena v ta kraj, kjer tople so noči.
Se vračava nazaj na iste vse poti.
PONOSNA SLOVENKA – Ansambel Erazem
Besedilo: Darinka Kovač
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Nikoli ne bom tajila svojih korenin.
Nikoli ne bom ranila zemlje, kjer živim.
Ponosno po njej hodila bom življenje vse.
Lepoto vso to ljubilo moje bo srce.
Ker dobra slovenska mati me rodila je,
v pošteno dekle vzgojila iz otroka me.
In eno imam jaz željo, eno sanjam le,
da ti, ki nocoj me snubiš, spoštoval bi me.
REFREN
Ponosna in zvesta slovenska nevesta
postanem ti žena, kot druga nobena.
In vedi, da zase za sleherne čase
si našel družico, ki para ji ni.
U WŠTARIJI – Ansambel Erazem
Besedilo: Matjaž Vrh, Maja Matičič Marinšek
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Mi smo anbot dobili se u tmi srjid vasi,
da malo bi kantali, ga malo žingali.
S ta starimi prjatli smo u wštarijo šli.
Spomin na cajt budili, ko smo še pwbi bli.
Ob mizi zavrtjila z nasmjiham do ušjis
se prava je kraljična s fajn boki prow zarjis.
Ko furbo ns pogljda, prižge ljubjizni krjis.
Ja, vsak od nas prow hmali, b’ šol z njo čje do nebjis.
Wb šanki smo ga pili in vriskali vsi wmjis.
Se wni zakadili, sej zakon strog je rijes.
Na lica njinu šminku dobili smo prow vsi.
Za nami drugi strici u smenu su pršli.
REFREN
U wštariji pupe ta prave muorju strjišt.
Sam take, ki jim krilo za gušt ni strah oblječt.
U wštariji pupe ta prave muorju strjišt.
Če bjštre so, kontjente, se grjih jm je wdrječt.
LUČ ZA MOJIM OKNOM
Besedilo: Fanika Požek
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Okna srca so žareča, svetijo v temno noč.
Je za njimi topla sreča ali še temnejša noč.
Če jih gledaš iz samote, ko si žalosten in sam.
Zaželiš si njih svetlobe, žarek le droban.
Moje okno pa ostaja samo, temno vse noči.
Polna luna z mesečino ga le malo osvetli.
Le zakaj bi luč prižgala, zunaj več nikogar ni,
ki želel bi k meni priti, me tolažiti.
REFREN:
Kdaj bo za mojim oknom luč,
kdaj bo za njim veselje?
Ko pozabila bom lahko,
kar vzelo mi je življenje.
Ko bo za mojim oknom luč,
cvetje ga bo krasilo,
da se bo vidlo, da je tu
srečno dekle doma.
KRAŠKA BURJA – Ansambel Erazem
Besedilo: Maja Matičič Marinšek
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Ansambel Erazem
Kraška burja spet zapela preko hribov in vasi.
Hočeš, nočeš poskrbela za nemalo je skrbi.
Drevje, strehe se šibijo, v zraku plešejo smeti,
a najbolj se je bojijo tovornjakarji.
Nanosovo divjo hčerko kraševci poznajo vsi.
Avtocesto je zaprla, a tajkunom se smeji.
Hrup, nesnago, smrad odnese kraška burja iz vasi.
Šink, klobase in pršut pa dobro posuši.
REFREN
Nam pa v hramu toplo je, klobase že diše.
Pršut na mizi in teran polepšata nam dan.
Motijo nikoli nas, ne veter in ne mraz.
Brez burje pač ne gre, dobrote v njej zore.
JESENI NAPROTI – Ansambel Erazem
Besedilo: Vlado Kocjan
Glasba: Vili Bertok
Aranžma: Marjan Turk
Kje so tisti lepi časi, ko sem mlad, vesel,
ob večerih pel na vasi, potlej k tebi šel.
In te prosil, v srcu nosil, zate sem živel.
Tebe bolj kot vse na svetu si želel.
Kje so zdaj ta srečna leta, kje mladosti čar.
Ko v sanje še ujeta, šla sva pred oltar.
Sem obljubil, te poljubil, ti tako priznal.
Vse do konca bom le tebi zvest ostal.
REFREN
Časa kolovrat naprej se vrti, vse gre po svoji poti.
Vse se pomika in tja vse hiti, svoji jeseni naproti.
Prav na tej poti sva zdaj jaz in ti, v srcu še zmeraj mlada.
Ko te pogledam, oko zaiskri, še vedno imam te rad.
CELA ULICA NORI – Ansambel Erazem
Besedilo: Z. Tomac
Glasba: Dare Kavrič
Aranžma: Ansambel Erazem
Nocoj ne rabiš pižame in ne velikih besed.
Ne razmetuj omare, hej, samo pripravi se.
Nocoj ne rabiš pižame in dežnika tudi ne.
Ne zapiraj oken, samo prisluhni glasbi z ulice.
Ale grjmoooo!
REFREN
Cela ulica nori.
Ne kliči ena, ena tri.
Cela ulica nori.
Je kot morje nemirno, se ti ne zdi?
Nocoj ne rabiš pižame, niti praznih obljub,
vzemi le sandale, glej cela zemlja gori.
Nocoj naj smeh te objame, naj zažarijo oči,
a naj srce se ne vname za tatove neprespanih noči.
Ko se jutro na okna prikrade,
si zakrivamo oči.
A ko sonce spet v morje pade.
Ale grjmoooo!
ADAM UND EVA – Ansambel Erazem
Besedilo: Nico Pajank
Glasba: Vili Marinšek
Aranžma: Milan Kokalj
Am Anfang da gab es Adam, fern im Paradies.
Als Frau schuf man ihm die Eva, zärtlich hübsch und süss.
Sie assen von diesem Bäumchen, haben es gewagt.
Der Herrgott hat es gesehen und sie gleich verjagt.
Sei du heute Nacht mein Adam, zärtlich sanft und süss.
Wir schweben im siebten Himmel, wie im Paradies.
Die süsseste Frucht vom Bäumchen, soll nur dir gehörnt.
Der Herrgott wird dann schon schlafen, niemand kann uns stören.
REFREN
Ich will dich verführen und zärtlich berühren.
Lass uns nichts versäumen möcht` stundenlang träumen.
Mein Herz will sich binden den Weg zu dir finden.
Ich geb` dir das ja Wort, wenn du mich dann fragst.